ECO, ey yoo ! kono hol to fewnate ? (Aliw KUME)
Ñande 21
bowte 2019, lamɗo leydi Kodduwar hono Alasan Watara habri en wonnde kaalis
faraŋ CFA ko nattata hutorede e nder leyɗele jeenay CDEAO ɗe. Ɗen leyɗele jeenay
ngoni jeyaɗe e dental faggudu e koppareeje hirnaange Afrik (UEMOA).
Nduttoɗen e taariq faraŋ CFA o :
Hay
sinno eɓɓanoma e hitaande 1939, ko ñande 25 bowte 1945, Sarl De Gool siifi
jibinannde on kaalis biyateeɗo faraŋ CFA (koppareeje renndo Afrik). Caggal nden
siifannde e Reene Pelewen jagorɗo kalfinanoɗo faggudu e Jak Sustel jagorɗo kalfinanoɗo
leyɗele jiimaandi Faraye on saha, kañum en ne ciifi, nde jayna e jaynde laamu
Farayse ñande 26 bowte 1945, ñalawma nde Farayse siifanno toŋnganɗe Boroton
Wuud.
Faraŋ
CFA, ko innde kaalisaaji ɗiɗi nannduɗi donaaɗe e njimaandi Farayse taw hutorto ɗum
ko leyɗele sappo e naay (14) afriyaŋkooje, ko ɓen ndenndi ngoni diwan faraŋ. On
kaalis ñamate ko nder diwan UEMOA (Dental faggudu e koppareeje hirnaange Afrik)
e CEMAC (Renndo faggudu e koppareeje hakkundere Afrik).
UEMOA
renndini ko leyɗele jeetati hono Bene, Burkina, Kodduwar, Gine Bisawo, Maali,
Niser, Senegal e Toogo) taw ko e njimaandi BCEAO (Suudu faggudu hirnaange Afrik).
CEMAC renndini ko leyɗele jeegom hono Kameruun, Koŋngo, Gaboŋ, Gine Ekuwatoriyal,
Hokkundere Afrik e Cad) taw ko e njimaandi BEAC (Suudu faggudu hakkundere Afrik).
Caggal ɗiɗo
suuɗi hirnaange e hakkundere Afrik ɗe, tataɓo o ko suudu faggudu farayse. Ko e
ndu suudu tataɓo, farayse halfiniri faraŋ CFA o e nokku Oro to (Oro ko kaalis
mo Farayse e yoga e leyɗele Orop kutorto). Kono ɗum way kono luwas ni sabu e
ngun kalfagu, leyɗele gonɗi e nder diwan faraŋ ɗe, feccere (50%) e ngalu maɓɓe
e kaŋŋe maɓɓe ngoni ko to faggudu farayse. Kadi kaalis faraŋ CFA o ko to
Samaliyer e nder leydi Farayse fewnate.
ECO, ey yoo !
Eco ko
innde kaalis taw ko leyɗele sappo e joy jeyaaɓe e renndo faggudu leyɗele
hirnaange Afrik (CEDEAO) ndenndi. E on kaalis leyɗele jeetati gonɗi e nder
UEMOA (Dental faggudu e koppareeje hirnaange Afrik) ɗi fof ne hen e yantude e
Kap-wer, Gammbi, Gaana, Gine, Liberiya, Nigeriya e Sireya Lewon. Eco fudɗoto hutorede
ko hitaande faande e lewru morse 2020. Ko
hawni hen tan fudɗoto hutoraade on kaalis ko leyɗele jeyaɗe e UEMOA tawo. Leyɗele
keddiɗe ɗe gooto hen fof ne jogi kaalis mum. Wadde mate ɓe padat ha ɓe ƴeewa no
ECO wayi, no sifori, so ina yaka walla yakata, nde ɓe pudɗo kamɓe ne hutorade
on kaalis walla ? Ɓele ɗum ala ko soomi hen ?
Kono non,
BCEAO ne wellita e halfinde faggudu mum e kaŋŋe mum e suudu nde wela fof. Kadi laamu
Farayse wonta tawtoro batuuji ɗen leyɗele. Hol ko heddi so won laamɓe afriknaaɓe
ɓe tinno, ɓe ngannda wona Farayse foti mbamtude leyɗele maɓɓe ala ko kamɓe poti
nawrudeɗe yeeso.
Peewnugol ECO :
Eɗen
nganndi kam kaalis faraŋ CFA fewnate ko to leydi Farayse ha joni. So tawi
hutortoɓe on kaalis ne ngacca on kaalis, ne kutoro kaalis godɗo biyate ECO, on
kaalis jogorɗo arde ñande 2020, hol to jogori fewnoyede ? Ɓele ko to
Farayse walla ko wotiri e leyɗele UEMOA ɗe ? Ɗum ne foti wonde ngoƴa ɓen
jogorɓe hutoroyaade ECO.
Won wiiɓe
Oro gooto weccata ko teemedde ɗiɗi e capanɗ naay Eco (1€=1200 eco). So tawi ko
non, ngannde kala kaalis mo nedɗo moftuno yo anndu ko feccere mum jogoyto (Yeru :
1 miliyoŋ wontata ko teemedere ujunere walla ko jaranno teemedere wontata ko
teemedde ɗiɗi). so heddima non e ko 1€ weccanno faraŋ CFA ko (1€=655F CFA) , ɗum
ene seɓori.
Eskey
Afrik !
Aliw KUME, afriknaajo
Machallah
RépondreSupprimerSeydi Kume, a weltanaama sanne. Ko hono ma en katijina e renndo ngo
RépondreSupprimerJaraama
SupprimerMachallah min mbeltiima Dee
RépondreSupprimerYo balde njuut cellal duumo. Courage Fréro. ##basse amad##
RépondreSupprimerAamiin
Supprimer